“BIM ne ubije kreaitvnosti, ampak odpre nove možnosti.”

“… BIM doesn’t kill creativity, it opens up opportunity …”

(David Light, on Twitter)

…..

Tole sem našel med pregledovanjem blogov in tvitov. Set kakovostnih video tutorialov z več kot 10 ur materiala – brezplačno! Za vse tiste, ki jih zanima, če in kako je omogočeno projektiranje interierja v Revitu. (Klik na spodnjo sliko!)

(Full respect to Digital Tools for Designers)

Če se da z enim klikom? Ne.

Pa se da sploh prikazati? Da.

Rešitev sam vidim v dveh različnih pristopih oz. trikih. Lahko pa se uporabi tudi kombinacija obeh.

1. Definiranje novega tipa vzorca za šrafure. (Fill Pattern)

Definirati moramo nov tip šrafure, ki ga uporabimo pri materialu hidroizolacije. Tu lahko nastopi problem – trenutno edina opcija je, da definiramo novo datoteko tipa  “.pat” (pattern), saj s kombinacijo črt (parallel ali crosshatch) tega ne moremo doseči. Kolikor vem, lahko te .pat datoteke zelo enostavno definiramo z dodatnimi programi, ki pa so žal plačljivi. Zastonj pa se lahko podamo v definiranje novih preko lastnoročnega “programiranja” kot .txt datoteke v Notepad-u. No, to pa je zamudno in lahko hitro tudi težavno. Sam sem dokaj hitro le rešil problem in sestavil skupaj datoteko, ki definira gosto nameščene vzporedne črte, ki se nato prekinejo s praznim poljem. Tak vzorec se namreč na papirju vidi kot tista želena šrafura s kombinacijo polnega črnega in belega polja… Da ne dolgovezim, tule je .PAT datoteka (klik na spodnjo sliko), pa jo uporabite, če želite.

Uporaba tega vzorca pride prav pri večjih merilih (npr. 1:20, 1:10, …), saj se pri manjših seveda ne more ravno dobro videti 1 cm debelega sloja, ki ga običajno predpostavimo.

Tu se mi vedno tudi poraja vprašanje oz. potrdim dejstvo, ki se je začelo uveljavljati tudi v tujini glede prikazovanja načrtov. Z vedno večjim uveljavljanjem BIM-a se bodo verjetno tudi zamenjali ustaljeni načini prikazovanja načrtov in detajlov. Zakaj bi v bistvu res moral prikazovati na primer na vseh tlorisi, ki so v merilu 1:50 še sloj hidroizolacije debel 1cm, če je jasno lahko tak sloj in struktura prikazana zraven načrta v detajlnem prikazu (t.i. Callout View). Res, da so situacije lahko takšne, da je pomembno izpostaviti potek hidroizolacije, a sigurno tega ni potrebno storiti povsod… (zgolj mnenje)

Pa še slika, kako izgleda tak vzorec pri merilu 1:20 recimo:

2. Nadomestitev obstoječih črt stene s novim tipom. (Linework)

Če pa že hočemo izrecno prikazati hidroizolacijo kot tisto želeno debelejšo prekinjeno črto, pa lahko to storimo z novim tipom črt. V zavihku Manage (Additinal Settings) najdemo ukaz Line Styles, kjer lahko definiramo nove črte. Tu definiramo tip črte, npr. “Hidroizolacija”, mu nastavimo vzorec, npr. Dash, še bolje pa tudi vzorec (Line Pattern) definiramo na novo (ukaz najdemo znova v zavihku Manage pod Additional Settings). Sam sem recimo pripravil tip vzorca z 2mm dolgo črto (Dash) in 2mm dolgim presledkom (Space).

Ampak ali to pomeni, da je potrebno znova vso hidroizolacijo na načrtih risati ročno? Ne, zato obstaja orodje Linework, ki ga najdemo v zavihku Modify. Še vedno sicer pomeni, da bomo načrte spreminjali delno ročno, a se nastavitve ohranijo tudi pri morebitnih spremembah …

Z Linework ukazom enostavno kliknemo na želeno črto sloja hidroizolacije in jo nadomestimo z izbranim tipom črte (t.j. hidroizolacija). Menim, da je najbolje klikniti na zunanjo črto hidroizolacije, da se črta npr. stikovanja z betonskim delom ohrani. Ukaz seveda uporabimo lahko v katerem koli pogledu.

V tlorisu lahko nastopijo težave zaradi stikovanja sten, ko hidroizolacija oz. črta ne bo potekala do stika. Takrat uporabimo ukaz Wall Joins (zavihek Modify) in izberemo združevanje tipa “Miter”. Problem in rešitev prikazujem na spodnji sliki oz. animaciji – za povečavo kliknite nanjo.

—

Tako, to bi bila moja rešitev problema prikazovanja hidroizolacije. Upam, da vam je v pomoč. Res je, ne obstaja direktni ukaz, ampak vedno se najde način oz. rešitev. Če pa se morebiti nekateri ob tem zmrdujete in si mislite, da je prezakomplicirano in da je bilo v AutoCAD-u veliko lažje, pa rajši pomislite s kakšno bazo podatkov in prednostmi v celostnem pogledu operirate v Revitu in kako “luštno” je vleči črte v AutoCAD-u.

—

• Kako v tlorisu enostavno prikazati nosilce, ki se nahajajo nad nivojem tlorisa? Možnosti je seveda več, kot ponavadi. Trenutno pa se mi najbolj dopade uporaba funkcije Underlay. V tlorisu imamo lahko namreč prikazano tudi podlogo izbranega nivoja (Undelay), ki jo izberemo v Properties Palette, kar verjetno že veste. Izberemo kar isti nivo, ki ga prikazuje obravnavani tloris. Samo eno vrstico nižje pa v Properties Palette lahko izberemo še orientacijo oz. smer pogleda izbrene podloge. In če izberemo opcijo “Reflected Ceiling Plan” se nam že v naslednjem hipu prikažejo nosilci nad nivojem. Tako enostavno. (Nastavitve prikazovanja za funkcijo Underlay pa lahko najdete v zavihku Manage, v panelu Additional Settings – Halftone/Underlay.)

• Kako porezati/izdolbsti steno po znani/želeni formi? V primerih, ko ne želimo uporabiti funkcije Reveal ali kombinirati različne tipe sten z ukazom join geometry, da bi dobili neko projektno specifično formo, lahko uporabimo tudi trik s praznimi Void telesi. Zaženemo ukaz Component > Model In-Place in zmodeliramo želeno formo tipa Void. Še preden zaključimo modeliranje družine, pa zaženemo še ukaz Cut Geometry, izberemo najprej steno, ki jo želimo porezati in nato še Void, s katerim porežemo steno. Nato samo še potrdimo modeliranje družine in-place in voilá! Trik lahko uporabimo seveda tudi na drugih elementih, ne samo na stenah.

• Zakaj tip črte <Beyond>? Tip črte Beyond lahko uporabimo v primerih, ko imamo v tlorisnem pogledu nastavljeno globino pogleda (View Depth) na “Unlimited“. Takrat se bodo vsi elementi v tem območju prikazovali enotno s črto tipa Beyond. V zavihku Manage, preko ukaza Line Styles pa dostopimo do že poznanega dialognega okna, kjer urejamo tipe črt, med njimi tudi tisto tipa Beyond.

• Presvetel Halftone efekt! Če se vam zdi vaš Halftone efekt presvetel ali pretemen (ali na načrtih ali med samim modeliranjem na primer družin tipa In-Place, ipd.), to lahko nastavite v dialognem oknu Halftone/Underlay, do katerega dostopate preko istoimenskega ukaza v zavihku Manage pod ukazom Additional Settings.

• Kje se nahajajo vse družine listov (Titleblocks) v Project Browser-ju? Če ste jih iskali, da bi jih odstranili ali preuredili, pa jih niste našli – nahajajo se v kategoriji Annotation Symbols.

• Kotno okno? Kotno okno lahko zmodeliramo tako, da namesto obstoječe odprtine (Opening Cut) znotraj družine, le-to odstranimo in odprtino generiramo kot telo tipa Void. Void potem tudi uporabimo oz. zmodeliramo tako, da je parametričen in “gleda ven” iz generične stene, tako da z njim lahko porežemo tudi stikajočo se steno v projektu, kamor želimo vstaviti kotno okno. V dialognem oknu Family Category and Parameters pa moramo še potrditi opcijo “Cut with Voids When Loaded”, da zadeva funkcionira. (…nasvet za tiste, ki se ukvarjajo tudi s kreiranjem bolj zapletenih družin in mogoče še niste pomislili na ta trik…)

Vse predstavitve lahko najdete na seznamu posnetkov, do katerega dostopite s klikom na spodnjo sliko:

Od novih orodij, ki so na voljo z novo različico dodatnih aplikacij, pa bi izpostavil dva. Prvi je “RESIZE SECTION BOX“, s katerim enostavno in učinkovito ponastavljamo okvire t.i. Section Box-a 3D pogleda.

Drugi pa je “MULTI TYPE EDITOR“, ki nam omogoča, da preko enostavnega dialognema okna ponastavimo poljubne parametre vse fružin v projektu. S tem prihranimo ogormno časa, ko naletimo na spremembe v projektu, ki pa, vemo, niso nič neobičajnega pri modeliranju …

…si predstavljam, da brez BIM-a ne bi šlo…

V reviji tokrat najdete tudi moj nov članek z naslovom “Pametne naprave v gradbeništvu”, ki povzema novembrsko BIM konferenco v Londonu, katero sem obiskal.

Še en teden do uradnega začetka letošnjega projekta PBL na Univerzi Stanford v ZDA.

In? Nič in, letos imam čast sodelovati pri projektu tud sam, zato je to “big deal” zame!

PBL Lab je bil ustanovljen že daljnega leta 1993, z generacijo 98/99 pa se je aktivno vključila v sodelovanje tudi naša Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, ko je na projektu prvič sodeloval tudi kolega dr. Tomo Cerovšek. Cilj projekta je motivirati dodiplomske in podiplomske študente, raziskovalce in projektante v multidisciplinarno geografsko razpršeno sodelovanje pri aktivnostih PBL-ja. Gre za proces poučevanja in učenja fokusiranega na konkretnem projektnem delu. Cilji zajemajo razvoj, implementacijo, testiranje in uporabo novih in inovativnih tehnologij sodelovanja, tehnologij učenja, zajemanja in deljenja znanja, delovnih procesov in delovnih okolij. Vse to pa naj bi temeljilo na timskem delu in sodelovanju geografsko razpršenih strok vpletenih v gradbeni proces.

Več o PBL-ju bom predvidoma napisal tudi v kakšnem članku v prihodnosti, zato na tem mestu ne bom dolgovezil. Bistvo je, da že prav nestrpno pričakujem odhod, saj imam velika pričakovanja od te nove izkušnje, ki me čaka sedaj v obdobju do meseca maja, ko se projekt zaključi. Res da bom petke med 9. uro zvečer in 1. uro zjutraj preživel doma za ekranom, povezan z vsemi ostalimi kolegi PBL-ja, a to je tisti “higher meaning”, za katerega se splača potrpeti, kajne!

O projektu pa bom seveda tudi sproti poskušal poročati “v živo”, za vse tiste, ki jih zadeva zanima.

Go Stanford!